V sredo 6.7., smo bili povabljeni na poseben večer v organizaciji Centra za podjetništvo in turizem Krško, imenovan »Kulinarika in Vino«. Gre pravzaprav za eno v nizu dejavnosti pod okriljem istoimenskega projekta, v katerem bodo po besedah vodje projekta, Ksenje Kragl, »raziskali gastronomsko in enološko ponudbo v Posavju z značilnimi jedmi, ki naj bi temeljile na geografskih značilnostih področja, kot tudi zgodbah, legendah, tradicionalnih običajih in ostali kulturni in zgodovinski dediščini področja.« Cilj večera, ki se je odvijal v prijetnem ambientu lansko leto obnovljene Naše hiše 470 na Velikem Trnu, je bil povezovanje med posavskimi ponudniki vina in kulinarike, izmenjava izkušenj, vse to pa ob konkretnem preizkušanju kulinaričnih posebnosti in lokalnih vin.
Katera jed je reprezentativna za Posavje? Na to vprašanje bodo poskušali odgovoriti skozi rezultate projekta.
Prisotni ponudniki so v dveh pritličnih prostorih predstavili svoje tipične hišne jedi. Za strokoven uvod k samemu okušanju in boljše razumevanje tematike so poskrbeli prof. dr. Janez Bogataj, enolog dr. Julij Nemanič, uni. dipl. ing. Mihael Gayster ter vinski publicist in sommelier Jože Rozman.
Ksenja Kragl
Nemanič je izpostavil nekaj najpogostejših napak, ki jih Slovenci zakrivimo ob naših 'srečanji' z vinom, izpostavil tako napake ponudnikov kot tistih, ki želimo v vinu uživati. Kaj hitro lahko namreč po enologovih besedah z nepravilno postrežbo razvrednotimo trud vinogradnika, pa tudi vseh, ki se trudijo pripraviti kulinarično doživetje. »Vino mora biti gostu ponujeno v okušanje v najboljši kondiciji,« je poudaril Nemanič. V Sloveniji in Posavju se še vedno radi zatekamo k preživelim in zastaranim pravilom kombiniranja jedi in vina in te okornosti ne dopuščajo dodatne kreativnosti, dobrim vinom pa se tako hitro zgodi krivica. »Vino naj omogoča stopnjevanje okusa jedi,« je eno izmed zlatih pravil, ki jih je Nemanič izpostavil ob naštevanju posrečenih in manj posrečenih kombinacij.
Po besedah direktorja CPT, Franca Češnovarja (na levi), naj bi ta srečanja postala tradicionalna.
Bogataj, ki je v Posavju reden gost, ko v društvih in institucijah iščejo strokovnjaka s področja etnologije, je skozi šalo razkril napake, ki jih v Sloveniji zagrešijo različne skupine ob odkrivanju lokalne kulinarike in posledično ob uvajanju določenih jedi v turistično ponudbo krajev. »Spodaj smo videli vašo ponudbo. Ampak kaj od tega je reprezentativno za vas? Za Posavje?« Pozval je k počasnemu razvoju projekta in strokovnem raziskovanju tematike, ker samo tako bodo rezultati dejansko uporabni in učinkoviti. Posavje ima pogoje za kulinarični turizem, a se morajo ponudniki zavedati, da morajo zaobiti najpogostejše zanke: »Grem na primer na kmečki turizem pri vas in tam pričakujem , da jem tako in tisto, kar jedo gospodarji in ne kot da jem v restavraciji. Ponudba in postrežba v obeh se morata nujno razlikovati.«
Gostje, ponudniki in drugi so pozorno prisluhnili, na kaj morajo biti v tem večeru posebej pozorni.
Gayster je opozoril na povezanost dobrega okusa in ugodne maščobno-kislinske sestave živil. Izvor surovin je namreč še kako pomemben, tudi zaradi našega zdravja. Naštel je nekaj svojih strokovnih izkušenj z različnimi projekti, v sklopu enega izmed njih poskušajo z dodajanjem semen lanu izboljšati sestavo mesa, ki ima posledično ugodnejše razmerje med omega 6 in omega 3 maščobnimi kislinami. »Maščobe potrebujemo, ampak zakaj se ne bi poskušali izogniti škodljivim razmerjem, če imamo za to znanje in možnosti? Če popravimo maščobno-kislinsko sestavo mesa, pridobimo na vseh nivojih,« je bila ena izmed mnogih zanimivih misli in pozivov tega strokovnjaka za prehrano.
Morda so se ta večer rodila tudi kakšna nova sodelovanja.
Rozman je podal osnovne napotke pred samim okušanjem gostov. S čim začnemo, s čim končamo, vse skupaj pa naj bo prijetno doživetje in radovedno odkrivanje. »Eno izmed zlatih pravil je 1 + 1 mora biti 3. Jed in vino morata dati več kot le seštevek tega.« Prav tako je pomembno kombiniranje lokalnega z lokalnim, kar bo raziskano tudi v tekočem projektu.
Vabljeni, da več o tem večeru, kjer ni manjkalo pogovorov, jedi in vin prijetnih za brbončice in druga čutila, preberete v naslednjem Posavskem obzorniku, ki izide 21. julija.
Maruša Mavsar
Vendar moje ime je zopet narobe napisano, a vseeno lepo napisano 