Včeraj, na praznik svetih treh kraljev, je v Gostilni Kmečki hram v Kostanjevici na Krki potekalo srečanje kostanjeviških koledniških skupin. Kljub maloštevilnim koledniškim skupinam – srečanja so se udeležile le tri skupine kolednikov – je dogodek minil v lepem in preprostem vzdušju, ki so ga dodatno obogatile koledniške pesmi.
Združeni starejši in mlajši koledniki iz Kostanjevice na Krki
Tako so se precejšnjemu številu zbranih najprej predstavili koledniki iz Orehovice, sledili so jim koledniki z Oštrca, ki so zapeli tudi staro koledniško pesem ob novem letu, ob tem pa povedali, da že vsaj 20 let ne hodijo več po domovih za novo leto. Kot zadnji so nastopili koledniki iz Kostanjevice, ki so zapeli združeno, kajti predstavili sta se tako starejša kot mlajša skupina. Voditeljica Jana Drašler iz kostanjeviškega Društva za trajnostni razvoj Terra Verra, ki je sploh prvič organiziralo to srečanje, je, potem ko je vsaka skupina odpela pesmi, posameznike povprašala o njihovih spominih na začetna leta koledovanja, kakšna je zgodba oz. zgodovina njihove zvezde – znano je namreč, da koledniki s sabo nosijo trikraljevsko zvezdo, ki je vodila svete tri kralje do hlevčka, kjer se je rodil Jezus –, kako je potekal letošnji večer pred praznikom svetih treh kraljev, ko so koledniki hodili po domovih in koledovali, kje vse so obiskovali domove itd. Zbrani so lahko prisluhnili zanimivim in preprostim pripovedim kolednikov ter nekaterim anekdotam in skupaj z njimi obujali spomine na pretekla koledovanja. Med drugim so kostanjeviški koledniki izdali, da so si včasih morali za koledovanje sposoditi zvezdo od kolednikov z Oštrca, ravno ta zvezda pa je bila tudi »model«, da so si kasneje izdelali svojo.
Čeprav se je za začetek srečanja udeležilo majhno število koledniških skupin, vsi prisotni na sinočnjem dogodku upajo, da bo to postalo tradicija in da bo naslednje leto prišlo še več kolednikov iz Kostanjevice in njene okolice. Zagotovo so še koledniške skupine, ki so na predvečer praznika pele po domovih, a se srečanja žal niso udeležile. Zato velja povabilo, da se naslednje leto pridružijo tem kolednikom in to srečanje naredijo še zanimivejše in vsem podelijo še več vtisov.
R. R.
Vendar moje ime je zopet narobe napisano, a vseeno lepo napisano 