.JPG "Kletka gledališča Ane Monroe")
Kletka gledališča Ane MonroeLepo številnim obiskovalcem, ki jih je v četrtek, 26. avgusta, tretjič pritegnil Festival uličnega gledališča Ana Desetnica, zanj pa je za živahnost poletnih uric poskrbel ZPT Brežice, je bilo tudi za sklepna dejanja naklonjeno toplo popoldne.
Malčki, mladina in starši so se najprej naužili igric ob igralih, ki jih je iz ljubljanskega konca pripeljal Drago Zadnikar. Igrala jim je v užitek ponudil iz odpadnih materialov oziroma iz tako rekoč zavrženih kosov, iz katerih so nastala nenavadna igrala. Zadnikar pa je z razstavljenimi igrali pokazal, kako ideje spraviti v življenje in iz ustvarjenih idej s preprostih materialov narediti življenje zabavno in zanimivo. Pa saj se starejši še spomnimo punčk iz cunj in dozorelih koruznih listov, veščin sabljanja s kosi večjih vej...
Kletka slovenskega gledališča Ane Monroe je štiri igralce, protagoniste Kletke, navdihovala z ogledovanjem, merjenjem, postavljanja zaščitnega traku okoli nje, vešče jih je vlekla v neverjetna dogovarjanja, izražena predvsem v pantomimi, v okretnosti in neokretnosti, v spodrsljaje, včasih so spominjali na prigode Dobrega vojaka Švejka ali na filmsko dvojico Pat in Patašon. Nemogoče je bilo pustiti preteklost preteklosti, ko se je ta stapljala s sedanjostjo in je bila uprizorjena Kletka sredi brežiškega parka odlična asociacija na vsakršne dogodke današnjih dni.
Lepoto svetlobe v temi, nevarnosti ognja, adrenalina, vzhičenosti, zadrževanje diha, pričakovanj v svetlečih iskrah pod temnim nebom, pa je v pozni poletni uri pričaral gusar Rudek Strašni, ki mu je duh življenja dal Zoran Vukič s Hrvaške v predstavi s pirotehniko. Sicer komični nastop, ko je Rudek Strašni hotel izvedeti, kje je morje, pa z odgovori ni bil zadovoljen, je nekoliko spravljal v grozo, vendar mnoge radovedne v večini v smeh.
N. J. S.
Vendar moje ime je zopet narobe napisano, a vseeno lepo napisano 