Pohodniki na ogledu zbirke majolikV nedeljo je Turistično društvo Bizeljsko že tretjič organiziralo Pohod po bizeljski grajski poti, ki poteka od središča Bizeljskega do bizeljskega gradu. Letos ga je precej zaznamovalo neugodno vreme, ki pa kljub napovedi ni bilo tako slabo, da bi zmanjšalo prijetno in veselo vzdušje med pohodniki.
Na zbirnem mestu nas je pozdravila predsednica društva Vesna Kunej in nas povabila na priznani bizeljski ajdov kolač in druge dobrote, ki so jih za dobrodošlico pripravile prijazne Bizeljanke. Na poti smo se večkrat ustavili pri prijaznih gostiteljih, ki so poskrbeli za obložene mize in polne kozarce odličnega bizeljčana, najprej pa pri družini Babič, kjer nas je poleg kolača in raznega peciva, čakal še vroč čaj in kuhano vino, ki nam je pognalo kri po žilah v tem precej hladnem dnevu. Po ogledu čudovite zbirke majolik, ki nam jo je predstavila zbirateljica Lea Babič, smo nadaljevali pot do stare domačije Metke Premelč, kjer prava zgodovinska zbirka predmetov in orodja nekdanjega knjigovezca Premelča - po domače Puhpinterja - prav tako pa tudi obširna zbirka orodij za kmetovanje, predvsem pa vinogradništvo. Ob poti smo se ustavili še pri družini Jožeta Malusa in na Kmečkem turizmu Pavlin v Orešju, kjer smo si poleg pogostitve lahko ogledali vinske kleti. Potem nas je pot vodila med vinogradi, ki so kljub rosenju dežja, žareli v rdečkastih jesenskih barvah, na desni strani pa nas je pozdravila pesem največjega klopotca na Bizeljskem in naznanjala približevanje našemu cilju, bizeljskem gradu, ki se je dvigal v megli visoko nad nami. V kleti graščaka Bojana Klakočarja nas je že čakal okusen golaž, ki ga je bilo na pretek, kakor tudi odličnega vina, ki je zadovoljilo vsakega pohodnika. Ob koncu našega veselega druženja smo se posladkali še s pečenim kostanjem, ki ga je spekla Vesna, zraven pa se je prilegel letošnji mošt.
B. Brečko
Vendar moje ime je zopet narobe napisano, a vseeno lepo napisano 