50 let maškar v Radečah

Makare_60_1 Spomini na radeške maškare so še zelo živi ...Kot članica DPM vsakokrat sodelujem v otroški maškaradi v Radečah. Nakar se po zaključku prireditve še organizatorji poveselimo kot maske.

Maskota maškar v Radečah pa je na vsak način vedno dobrovoljna Majda Gospodarič, ki me je s svojo pojavo spomnila, da so radeške maškare doživele svoj največji uspeh pred 50 leti.

Že več let so se stari Radečani – kar nekaj družin – skupno udeleževali maškarade kot enotna skupina »harem«, »mornarji« in prvič kot skupina na prostem – »ljudožerci«. S to skupino so se tudi udeležili karnevala v Celju, ki je bil na nedeljo. Bili so zelo originalna skupina in so prejeli nagrado in povabilo za naslednje leto.

Naslednje leto so se pripravljali že od novega leta, a jim je, po vseh uspešnih pripravah, zagodlo vreme – močno je deževalo. Ker pa je bilo vse narejeno iz papirja, so sodelovanje odpovedali. Celjani pa se naši skupini niso želeli odpovedati in so maškarado prestavili za en teden.

Ko je nastopil pust, smo bili kot skupina poklapani – toliko dela – mi pa doma. Pa je padla ideja med najbolj zagnanimi : "saj smo cirkus – naredimo cirkuško predstavo". Pečnik Milan je zbral svoje muzikante, naložili so se na mini kamijonček in se peljali po deževnih Radečah, kjer nikogar ni bilo na ulicah in z muziko in razglasom vabili Radečane na gala prireditev Cirkusa Nemeček v kino dvorano v Radečah ob 17 uri. Ko so zaključili kroženje po Radečah, se ni nihče prikazal in še vedno puste ulice so bile slab znak.

A odločitev je padla in vsi smo se pripravili na predstavo. Vse je bilo na »horuk« - torej, v treh stavkih smo se dogovorili, kako naš »šou« namenjen ulici, prilagoditi dvorani. Še pol ure pred predstavo ni bilo žive duše na spregled. Potem pa se je kar naenkrat začelo dogajati – kar valila se je množica ljudi proti dvorani in dvorano je skoraj »razneslo« - nabito polna je bila dvorana, balkon, avla, stopnišče in nekateri so ostali zunaj.

Blagajničarka ga. Nemec, je svojo »Blagajniško hišico« nosila kar s seboj. Ostali pa smo se zvrstili na odru. Program sta povezovala klovna, smejala pa se je cela dvorana in kasneje so povedali, da so se tisti v avli, ki niso nič videli, smejali, ko so se pač vsi smejali.

Ta uspešen nastop smo ponovili še v gledališču v Laškem in naslednji teden nastopili v Celju na karnevalu in osvojili 1. mesto.

To je bil tudi zadnji veliki podvig te skupine. Kasneje je, ob politično obarvani maškaradi, zamrla tudi navada, da so se v večjem številu na trgu zbirale ob torkih popoldan posamezne maske, ki jih je prihajalo gledati tudi dosti krajanov. Najbolj znana je bila vsakoletna maska ogromnega petelina, ki je bila tudi ena od maskot naših maškarad.

Sedaj nam je kot dogodek za krajane ostal le pokop pusta.

Nevenka Vahtar