Udeleženci skupne sejeOsrednja točka ponedeljkovega skupne seje Sveta regije Posavje in Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi je bila predstavitev pilotnega projekta večnamenske ureditve Save na mejnem območju med Slovenijo in Hrvaško, v katerem sodeluje Regionalna razvojna agencija (RRA) Posavje.
Kot je povedal direktor RRA Posavje Martin Bratanič, gre za projekt v okviru t.i. podonavske strategije, ki jo je letos sprejela Evropska unija in katere cilj je izboljšanje črpanja EU sredstev v državah, ki sodijo v povodje tega evropskega veletoka (v njem je tudi 80 % Slovenije). 
Sejo sta vodila predsednik Odbora za HE na spodnji Savi Niko Galeša in predsedujoči Svetu regije Posavje Franjo Debelak. V strategiji je še posebej omenjen »razvoj trajnostne rabe v porečju Save na mejnem območju med Slovenijo in Hrvaško«, zato so v RRA pristopili k projektu, v katerem sodelujejo še Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za gospodarstvo, Mestna občina Ljubljana ter Inštitut za vode Republike Slovenije. »Ključna nova ideja je, da Sava ni kanal, ampak razvojna priložnost,« pravi Bratanič.
Projekt, skrajšano imenovan »Krško – Zagreb«, ne prinaša novih sredstev, kadrov in inštitucij, je v predstavitvi projekta poudaril dr. Aleš Bizjak z Inštituta za vode RS, pač pa nudi platformo za nove projekte, ki jih je na tem območju potrebno obravnavati celostno, 
Dr. Aleš Bizjakne vsakega posebej. Šlo naj bi za projekte na področju varovanja okolja (varstvo voda, poplavna varnost, zmanjševanje škod ob sušah, povečanje deleža obnovljivih virov energije), energetike (HE na spodnji Savi, geotermalne vrtine), prometa (plovna pot, civilno letališče Cerklje ob Krki, meddržavna kolesarska povezava LJ-ZG-BG, multimodalno vozlišče) ter gospodarstva in turizma (multimodalno gospodarsko središče, Gubčeva pot, drobne infrastrukturne povezave) skupaj ocenjene na 600-650 milijonov evrov, za katere bi lahko v projektnem obdobju 2014-2020 85 % sredstev pridobili iz EU virov.
Projekt so že predstavili tako vladi RS in Ministrstvu za okolje in prostor kot hrvaški strani v okviru bilateralne komisije za Savo in zanj dobili načelno podporo, nadaljnje dogovore pa so na obeh straneh presekale volitve. Dr. Bizjak pravi, da bi projekt lahko služil Sloveniji kot primer dobre prakse pri preseganju meddržavnega nezaupanja in medsebojnem sodelovanju.
P. P.
Vendar moje ime je zopet narobe napisano, a vseeno lepo napisano 