Na sevniškem gradu je potekala predstavitev turistične in ostale ponudbe šestih posavskih občin.
Zadruga Turizem v zidanicah iz Krškega je v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Posavje in z lokalnimi razvojnimi institucijami v okviru projekta »Regionalna destinacijska organizacija Posavje« v petek na sevniškem gradu predstavila bogato in raznoliko turistično ponudbo šestih občin, ki tvorijo posavsko regijo. Ksenja Kragl iz CPT Krško je ob tem povedala, da gre za skupna prizadevanja, sodelovanje in dopolnjevanje šestih občin - Radeče, Sevnica, Krško, Kostanjevica na Krki, Brežice in Bistrica ob Sotli. Vizija projekta, ki je financiran s strani EU in je vreden 300.000 evrov, je usmeritev v trajnostni razvoj turizma, v ohranjanje lokalne tradicije in kulturne dediščine ter v razvoj visoke kvalitete turističnega produkta.
V uvodu v srečanje je prisotne v imenu direktorja RRA Posavje Martina Brataniča pozdravila direktorica sevniškega KŠTM-ja Mojca Pernovšek.
Pestrost s področja naravnih, kulturnih, zgodovinskih, arhitekturnih, kulinaričnih in ostalih področij je vsaka izmed občin na petkovem srečanju podrobneje predstavila v sliki in v besedi.
Splavarjenje v Radečah s 500-letno tradicijo
Občina Radeče se uvršča z nekaj manj kot pet tisoč prebivalci med manjše občine, vendar je zaradi papirja, ki ga izdelujejo v Papirnici Radeče znana po celem svetu. Papirna je bila v dolini Sopote postavljena leta 1736 in izdeluje poseben papir za izdelovanje vrednostnih papirjev ter denarja. »Paradni konj« pa je zagotovo splavarjenje s 500-letno tradicijo. V zadnjem času so splavarjenju po Savi dodali nove vsebine in med drugim na splavu potekajo tudi poroke. V prihodnjem letu načrtujejo še ureditev Turistično-rekreacijskega centra Savus. Občina, ki se je razvila ob sotočju Sopote in Save, ponuja tudi veliko kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti. »Dolina Sopote je bila v preteklosti dolina mlinov, danes je dolina neokrnjene narave,« je povedala Duška Kalin in dodala, da so začeli tudi s prirejanjem koncertov v gozdu – ob izviru potoka Sopota. Pohvalijo se lahko tudi z ljubiteljskimi zbiratelji, ki hranijo na svojih domovih bogate etnološke zbirke.
Ksenja Kragl iz CPT Krško
Sevniški grad, Ajdovski gradec, Lisca
Sevniška občina, ki jo v 60-ih odstotkih pokriva redek svetel gozd in se je zaradi tega v preteklosti imenovala »Liechtenwald«, je zagotovo najbolj prepoznavna po mogočnem srednjeveškem gradu, ki se dviga nad starim trškim jedrom. To jedro skriva v svojih nedrjih mnogo arhitekturnih in ostalih posebnosti, med katere sodi tudi spodnji sevniški grad. Okoli gradu se je spletlo mnogo legend, posnet pa je bil tudi krajši film. Film je bil posnet tudi o Ajdovskem gradcu, arheološkem parku, ki govori o eni najpomembnejših, dobro raziskanih poznoantičnih naselbin na Slovenskem in celo v Evropi. Na sevniškem gradu preteklost tega gradca lepo dopolnjuje in osvetljuje stalna zbirka Kamni govorijo. »Najvišji vrh v občini je Kozje, turistično najbolj oblegana pa je Lisca,« je začel s predstavitvijo Zdravko Remar ter v nadaljevanju predstavil še mnogo ostalih naravnih, kulturnih, kulinaričnih in ostalih posebnosti. V šali je še dodal, da sevniška grajska poroka, ki se odvija v prekrasnem parku, še nima evidentiranih ločitev. Predstavitev pa je zaključil, da je zelo vesel, da živi v »Zakladnici doživetij«, ki se ji reče Sevnica.
V Krškem za razvoj industrijskega kongresnega turizma
Pri predstavitvi bogate in raznolike turistične ponudbe v občini Krško je Ksenja Kragl poudarila razvoj industrijskega in kongresnega turizma, saj so za to izpolnjeni vsi pogoji. Krško se lahko »pohvali« tudi s pomembnimi osebnostmi iz slovenske preteklosti – z Adamom Bohoričem, ustanoviteljem prve šole, s pomembnim učenjakom Janezom Vajkardom Valvasorjem, z znano dobrotnico Josipino Hočevar, medaljerjem Vladimirjem Štovičkom ... Mnogo dogajanj v krški občini je povezanih s športnimi dogodki, med katerimi je najodmevnejši Speedway (v njegovo čast in v spomin so v Valvasorjevi knjižnici, ki se nahaja v prostorih nekdanjega kapucinskega samostana, uredili posebno spominsko sobo). Sicer pa najrazličnejši kulturni in etnološki dogodki, ki se odvijajo na različnih lokacijah, potekajo skozi celo leto. »Dogodki pri ponudbi predstavljajo dodano vrednost,« menijo v Krškem, zato so vabila na zanimiv dogodek v njihovi že tako bogati ponudbi dodaten razlog za obisk.
Pravljična pot vil Čestitk v Dolenjskih Benetkah
»Reka Krka s starimi lesenimi mostovi obkroža Dolenjske Benetke, kot radi rečemo Kostanjevici na Krki,« je tekla uvodna predstavitev majhne, a zanimive občine, ki ima številne kulturne in naravne znamenitosti. Reko Krko dela atraktivno tudi vedno bolj pestra ponudba vodnih športov, po njej pa se je mogoče popeljati s čolnom in po novem tudi z vodnim kolesom. Ogleda vredno je staro mestno jedro na otoku z dvema župnijskima cerkvama in Lamutovim likovnim salonom, rojstna hiša doktorja medicine Ivana Oražna ter nekdanji mestni Rotovž. Spregledati ne smemo Kostanjeviške jame, ki leži ob izviru potoka Studena. V prostorih nekdanjega kostanjeviškega samostana, ki se nahaja kilometer od središča Kostanjevice, deluje Galerija Božidar Jakac. Okoli galerije so razstavljene lesene skulpture, tako imenovana Forma viva. V prostorih OŠ Jožeta Gorjupa ima svoj prostor Gorjupova galerija. Nekaj posebnega je naravni rezervat Krakovski gozd. Inovativnost v kostanjeviški ponudbi pa je letošnja na novo urejena tematska pot »Pravljična pot vil Čestitk«, ki je povezana s pravljično zgodbo o vilah, ki so čez noč porušile, kar so domačini čez dan zgradili.
Po predstavitvi najlepših posavskih destinacij je poskrbelo Gostišče Dolinšek z Vrha nad Boštanjem še za kulinarične užitke.
Vode, gradovi in vinorodni griči vabijo v brežiško občino
»So vode, so gradovi, so vinorodni griči« je pogosto uporabljena besedna zveza pri predstavitvi bogate turistične in ostale ponudbe v brežiški občini, v kateri ima poseben pomen in vlogo prav termalna voda. V ponos so tudi trije gradovi - brežiški grad s prekrasno Viteško dvorano, grad Mokrice z golf igriščem in v letošnjem letu obnovljen grad Pišece. Del bogate turistične ponudbe je brod na Savi, ki vsakodnevno vozi iz Term Čatež do prijetne vasice Mostec pri Dobovi. Dva železna mostova, izjemen tehnični dosežek iz začetka 20. stoletja, poudarjata naravno zanimivost - zlitje reke Krke v Savo pri Brežicah. Povezavo med vinorodnimi griči predstavljata dve vinski cesti, ob katerih stojijo repnice, v kremenčev pesek izkopane jame, katerih raba sega stoletja nazaj (v njih so kmetje shranjevali poljščine in ostale pridelke). Pohvalijo se lahko tudi z najmanjšim vinskim hramom. Del posebne naravne znamenitosti so jovsi – zamočvirjeni travniki, na katerih so se zaradi tradicionalnega (ekstenzivnega) načina kmetovanja ohranile nekatere živalske vrste, ki so danes v evropskem merilu ogrožene.
Bistrica ob Sotli del Kozjanskega parka in Nature 2000
Občina Bistrica ob Sotli je slikovito naselje na vzhodnem obrobju Slovenije, kjer se svet ob mejni reki Sotli odpira proti hrvaškemu Zagorju. Zaradi raznolikih naravnih vrednot, mnogih ohranjenih življenjskih prostorov rastlin in živali ter zaradi izjemne kulturne dediščine je celotna občina vključena v Kozjanski regijski park, 98% pa sodi v Naturo 2000. Sredi strnjenega naselja, ki je dobilo ime po reki Bistrici, ki teče skozi eno najlepših slovenskih sotesk, stojijo trške hiše s klesanimi kamnitimi portali. Nad reko Bistrico, tik pod Pilštajnom, zakleta v kamen stoji Ajdovska žena z otrokom, ki naj bi po ljudskem izročilu zaradi vročine preklela Sonce in tako za vekomaj ostala »ujeta« v kamnu. Najbolj znano romarsko središče so Svete gore s petimi sakralnimi objekti. Izvrstno ohranjena je tudi več kot 200 let stara lesena in s slamo krita Kravaričeva domačija z ohranjeno črno kuhinjo, s skednjem, ki je prav tako pokrit s slamo, ter z lesenim svinjakom in s straniščem.
Zanimiva predstavitev mnogih prijetnih kotičkov za oglede, preživljanje prostega časa, okušanja kulinaričnih posebnosti in še marsičesa je ponovno potrdila že znano – Posavje ogromno ponuja, le čas si je potrebno vzeti in obiskati vse te danosti, ki se nahajajo ne daleč stran od nas. Naj ne bodo naše lokalne posebnosti prezrte, ker so domače.
S. R.
Vendar moje ime je zopet narobe napisano, a vseeno lepo napisano 