Priznam. Beletristično branje mi krade duhamorno seznanjanje o kaotičnem svetu in slovenskem svetilniku v njem v dnevnih poročilih, dnevnikih, Odmevih. In oddaje o zdravstvu, tv serije Talenti v belem, Urgenca, Uvod v anatomijo, Zdravnikova vest. Serije za zabavo, pa tudi za kakšen uvid. Še različne revije in brošure o zdravju, pa zdravstveni vodniki za vso družino. Bogokletno bi bilo reči, da tovrstno branje ni branje. Da to ni seznanjanje in osveščanje. Osveščanje? Razumljivo, če si pozoren, če si vzameš čas, da pomisliš nase. Čeprav laik, da splošno pridobljenega vedenja ne zavržeš.
Trenutno prekladam brošuro programa Svit. Gre za državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, v katerega so me poleg drugih povabili. Namenjen je ženskam in moškim, starim med 50 in 69 let. Zato, ker za rakom na debelem črevesu in danki v Sloveniji vsako leto zboli okoli 1200 ljudi in zato, ker je ta rak drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. In predvsem zato, ker je bolezen največkrat prepozno odkrita. Največkrat tudi zato, ker navidezno dobro počutje ne da slutiti pritajene zloveščnosti.
Če sem zgoraj zapisala, da prekladam brošuro, pomeni, da je bil to močan trk z resničnostjo. Trk s strahom, da je rak na debelem črevesu in danki – prikriti morilec. Trk z zavestjo, da zdravje za nikogar na tej Zemlji ni samoumevno. Pa čeprav poseduješ jahte, hiše, ves osebni balast in nakopičen kapital v švicarskih bankah. In če bomo ukrepali pravočasno, si lahko rešimo življenje. Kljub stiski in sramu in pomislekom ob tem. Zdravje si zasluži pisanje z veliko začetnico. Je največje človekovo bogastvo, najlepša poezija, je svoboda, je neodvisnost od ljudi v belem.
Je neodvisnost od ljudi v belem. Do zdaj sem v vsej svoji širši življenjski zgodovini imela srečo, da sem se v glavnem srečevala s človekoljubnimi ljudmi v belem. Kar je za pozitiven doktor roman. Četudi se bolečim epilogom ni dalo izogniti, ker ima vsak izmed nas kodo in namenjeno usodo. Kljub pomoči in požrtvovalnosti ljudi v belem.
Naj dregnem v osje gnezdo. Na tem zahtevnem področju opravljajo delo tudi še »takšni«, ki so na škodo medicini, zdravniški etiki, humanosti in bolnikom. Je te male bogove v belih haljah zapustila vest in jih je pogoltnila pogoltnost - pozabljajoč na Hipokratovo prisego (grški zdravnik, roj. 460 pr.n.š.), ki so jo dali ob koncu svojega izobraževanja? Če bi iz nje upoštevali vsaj: …da bom etična načela po svoji vesti in vednosti uporabljal v prid bolnikov ter odvračal od njih vse, kar bi jim utegnilo biti škodljivo in nevarno…, bi ne tekel govor o malih temnih bogovih v belih haljah. Ki pišejo pravcate kriminalke in predvsem - tragedije. Premnogi zboleli posamezniki prave dosjeje o osebnih bankrotih… za čakalno vrsto, za cene zdravil, za zdravstvene pripomočke…
Žal je veliko, preveč takih zgodb. Takih skoraj nerazložljivih scenarijev. Zaradi njih bi bilo potrebno v našem zdravstvu vzpostaviti nepodkupljivi red. Ga zapisati kot Biblijo. In ga brati in še enkrat, brati. Predvsem pa ga izvajati v praksi.
