V grajskem oknu Radogost bodo v mesecu februarju na ogled umetniška dela Borisa Žoharja s Ptuja.»Samo umetnik najde v trku brezčasja svetavost vrednot,« je zapisal sevniški umetnik Rudi Stopar v vabilu na sinočnjo predstavitev slikarja in kiparja Borisa Žoharja s Ptuja v prostorih sevniškega gradu.
Umetnik Boris Žohar je večino svojega ustvarjalnega umetniškega nemira posvetil ptujskim kurentom, ki se edini med pustnimi liki skozi čas ne spreminjajo in ostajajo prvinski v svoji statusni formi in v svojem izročilu.»Če želimo razumeti Žoharjevo slikarstvo, moramo razumeti njegov odnos do Kurenta. Kurent je zanj 'alfa in omega' motivnega sveta. Ne le pustna maska, temveč predvsem božanstvo, če ne celo Bog, čigar delovanje ni vezano izključno na pustni čas, temveč na celotno človekovo bivanje na Zemlji. Žoharjev Kurent ni samo znanilec prihajajoče pomladi, ampak simbol vsega dobrega. Kurent je univerzalen. Njegova moč je božja. Kot najbolj samo njegovo in idejno najbolj izvirno lahko označimo podobo, v kateri se na maski rogovi izpeljejo v cvetove, kot atribute rojevanja pomladi.,« je v zloženki o delu Borisa Žoharja zapisal Rudi Stopar.
V grajski kapeli sevniškega gradu so prijeten umetniški večer popestrili z žlahtno slovensko besedo izpod peresa skorajda pozabljenega pesnika Pavla Knobla članice in člani literarne sekcija Beseda iz DoboveSinočnjo otvoritev iz bogate Žoharjeve umetniške zakladnice, ki bo mesec dni na ogled v grajskem oknu Radogost, je popestril recital članic in članov literarne sekcija Beseda iz Dobove v novo urejeni grajski kapeli; Rudi Stopar pa je nekaj besed namenil skoraj pozabljenemu pesniku Pavlu Knoblu, ki je leta 1801 v Kranju izdal prvo slovensko zbirko posvetnih pesmi. V knjižnici je štirinajst hudomušnih pesmi - tudi prva pesem o pustu.
S.R., foto: R.P.
Vendar moje ime je zopet narobe napisano, a vseeno lepo napisano 