Vodja krške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Sonja Levičar je v uvodnem nagovoru na Literarnem nokturnu, ki je letos potekal v znamenju haikujev in haig povedala nekaj o Ta veselem dnevu kulture, saj vsakoletno prireditev posvetijo rojstnemu dnevu Franceta Prešerna.
„Nocojšnjo prireditev bomo posvetili japonski poeziji haiku, ki je trivrstična japonska pesniška oblika, ki v preprosti zgradbi zajame trenutek in občutek. Prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznanitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas. Taka beseda lahko označuje rastlino ali žival, naravni pojav, človeško dejavnost ali slovesnost. Haiku poezija je seveda najbolj razvita na Japonskem, ZDA, Hrvaškem. Razvitost te poezije štejejo osvojene nagrade z natečajev v haiku poeziji. V Evropi sta bila najbolj znana poznavalca haiku pesnitev Blajt in akademik dr. Vladimir Devidé s Hrvaške. V našem okolju pa nam je najbolj znan pisec haikujev Rudi Stopar. Haiku je v Sloveniji prisoten že dlje časa, slovenskemu bralstvu pa je predstavljen predvsem preko nekaterih revij pozno v prejšnjem stoletju. Resnični razvoj tega žanra pa se je pričel s prvo slovensko haiku revijo Prijatelj leta 1996. Eden prvih avtorjev je bil Iztok Geister, kasneje Mart Ogen, Ivo Antič, Slavko Kvas in Milan Dekleva, ki je izdal pesniško zbirko Mushi Mushi. V Sloveniji obstaja tudi haiku društvo, v katerem trenutno deluje okoli 50 članov. Društvo izdaja dve reviji: Letni časi izhajajo v Ljubljani, v Tolminu pa revija Prijatelj. Redna rubrika haikuja pa je tudi v reviji Apokalipsa," je še strnila misli Levičarjeva in dodala, da je del prireditve posvečen dr. Devidéju, hrvaškemu svetovno znanemu pesniku haiku poezije, matematiku po poklicu in japonologistu po duši, ki je preminil v lanskem letu v 85. letu starosti.
„Devidé ima največ zaslug za razvoj haiku poezije na Hrvaškem, čeprav so pred njim tudi že nekateri hrvaški pesniki pisali haikuje. Njegova ljubezen do te zvrsti umetnosti je povzročila presenetljivo priljubljenost haikuja tudi v drugih delih Evrope. Imel je obsežno zbirko knjig haiku poezije in seveda tudi drugih, verjetno najobsežnejšo privatno zbirko na svetu. Njegovo znanje angleškega, nemškega, francoskega, ruskega in japonskega ter hrvaškega jezika mu je omogočila zelo zanimive jezikovne primerjave haiku poezije. Vladimir Devidé je prejel 18 nagrad z različnih mednarodnih tekmovanj haiku poezije. Najprestižnejšo nagrado pa je prejel iz rok japonske cesarice leta 1983 in sicer nagrado japonske vlade za svoje prispevke in razvoj japonske kulture pri nas (takrat je bila še Jugoslavija). Poezijo Vladimirja Devideja bo brala Branka Pirc, Rudi Stopar pa bo prebral nekaj svojih haikujev, ki jih je posvetil temu velikemu poznavalcu haiku poezije," je zaključila Levičarjeva. O haigah pa je nekaj besed spregovorila Branka Pirc, predsednica Likovnega društva Krško OKO, ki je bilo soorganizator četrtkove prireditve.
Na literarnem večeru pa so se predstavili avtorji haikuja in haig - Branka Pirc, Stanka Hrastelj, Jožica Petrišič, Tone Klakočar, Nena Dular, Antonija Petrič, Mitja Grum, Rudi Mlinar, Ivana Vatovec in Rudi Stopar. V japonščini pa je haikuje prebirala Špela Fekonja. Glasbeni program sta oblikovali flavtistki Darja Dobršek in Špela Gerjevič. Sodelujoči so za zaključek prejeli cvet krizanteme, ki v azijskem svetu ponazarja dolgo življenje in srečo, v haiku poeziji pa označuje jesen. „Na Japonskem krizanteme častijo kot narodno rastlino, saj so stiliziran cvet krizanteme dali na japonski cesarski pečat," je prijetno literarno druženje besedno zaokrožila Sonja Levičar.
M. K.
Vendar moje ime je zopet narobe napisano, a vseeno lepo napisano 