Nejc Volarič, Duška Istenič in Rudi Stopar v pogovoru pred odprtjem fotografske razstave (od desne proti levi)Fotograf in študent zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti v Ljubljani, 24-letni Nejc Volarič iz Šentjurja na Polju v sevniški občini se je z izjemno zanimivim izborom fotografij predstavil v četrtek zvečer v Mosconovi galeriji na sevniškem gradu s fotografsko razstavo, ki nosi naslov »Kaj pomeni biti človek?«
Pri ogledu štirinajstih vsebinsko in pomensko zanimivih fotografij, ki imajo še daljše podnapise, je mogoče slediti zgodbi o človeškem odnosu med moškim in žensko, ki si želita ljubiti in biti ljubljena. 
»Vsakdo si želi biti pripaden, ljubljen in sprejet!« je dejal ob predstavitvi fotografij avtor Nejc Volarič. Režirane fotografije prikazujejo prve, začetne čustvene simpatije, ki vodijo v prve konfliktne situacije in do tragičnega zaključka v odnosu dveh, ki nista znala in zmogla prepoznati »otroka v sebi« ter stiske iz otroštva. Nejc Volarič je skušal združiti fotografijo z znanstvenimi ugotovitvami klinične psihologije. »Štirinajst fotografij prikazuje mehanizme, ki udejanjajo naše obnašanje na nezavedni ravni in pojasnjujejo, da je odnos med staršem in otrokom ključen za vse vidike čustvenega doživljanja in da je treba v procesu klinične psihoterapevtske obravnave zdraviti odnos,« je pojasnjeval razloge za nastanek fotografij mladi avtor.
Fotograf Nejc Volarič se je zahvalil Manji in Nejcu, ki sta odigrala prizore za fotografsko zgodbo. »Dva človeka se zaljubita in prideta skupaj v praktično enak intimni odnos, kot sta ga imela s starši, z zelo močnim razlogom - pozdraviti stare rane in biti končno sprejeta, ljubljena, pogrešana, pripadna. Paradoksalno pa se v partnerskem odnosu pri najbolj ranjenih pojavlja ravno nasprotno. Ponovno si namesto sočutja, preko projekcijske-introjekcijske identifikacije, zabadata nove rane, kajti ta odnos je tako na moč podoben bolečemu odnosu iz preteklosti, da jima zbuja podobna čustva, ki se nezavedno sprožajo. Intimna partnerja eden drugemu prebujata enaka občutja zavrženosti, neljubljenosti, nespoštovanja, nesprejetosti, osramočenosti, gnusnosti, ki sploh ne spadajo v realnost, ampak so del boleče preteklosti, s katero se morata oba soočiti, da ta čustva lahko obvladata, pozdravita stare rane in končno zaživita brez teh bolečih projekcij,« je tekla razlaga ob ogledu fotografij, za katere bi lahko rekli, da so v njih zgodbe vseh nas.
Del ekipe Kmetije z gospodarjem Vinkom
Povezovalec večera Rudi Stopar je ob vsem povedanem in predstavljenem dejal, da morajo srce, roka in glava delovati usklajeno. Za vsebinski dodatek odprtja fotografske razstave so poskrbeli še Duška Istenič na flavti, udeleženke in udeleženci letošnjega resničnostnega šova Kmetija, kajti drugi del fotografske razstave je bil namenjen predstavitvi kmetije na Pustem Vrhu, kjer se je odvijal ta resničnostni televizijski »šov«.
S.R., foto: L.M.
Vendar moje ime je zopet narobe napisano, a vseeno lepo napisano 