Avtorica publikacije dr. Ivanka Zajc CizeljMestni muzej Krško je v sodelovanju s krškim Mladinskim centrom in Zgodovinskim arhivom Celje izdal publikacijo arhivskih inventarjev o nekdanjem Domu Milke Kerin, ki je od povojnega obdobja, uradno pa od leta 1951 pa do 1985, deloval v prostorih nekdanje deželne bolnišnice. Zgradba je bila, njeno gradnjo je omogočila mecenka Josipina Hočevar, odprta 30. novembra 1899. Bolnišnica je bila ukinjena po 2. svetovni vojni, zatem pa sta v prostorih v zgradbi, ki se je nahajala na naslovu Gubčeva 20 in bila kasneje preimenovana v Cesto krških žrtev 105, domovala zdravstveni dom, ukinjen na tem naslovu leta 1963, in dijaški dom do leta 1985.
Publikacija o nekdanjem Domu Milke Kerin
Kot je na sinočnji predstavitvi povedala avtorica publikacije, dr. Ivanka Zajc Cizelj, arhivska svetnica iz Zgodovinskega arhiva Celje, je bil dijaški dom prvotno ustanovljen za
Slika neznanega avtorja na naslovnici je preslikana iz enega izmed arhiviranih dijaških biltenov potrebe nižje gimnazije, ki je leta 1945 nadomestila ukinjeno meščansko šolo. Kot je razvidno iz arhivskega gradiva, je dijaški dom sicer prvotno deloval v stanovanjski stavbi na Trški Gori 33, leta 1959 pa že kot Dijaški dom Videm - Krško na naslovu Gubčeva 20. Leta 1955 je Okrajni ljudski odbor sprejel odločbo o ustanovitvi Dijaškega doma narodnega heroja Milke Kerin Krško, ki je bil namenjen dijaški mladini obeh spolov, ki je obiskovala nižjo gimnazijo, pri čemer so imeli prednost dijaki iz okraja Krško. Septembra 1957 je bila za potrebe razvijajoče industrije ustanovljena Tehniška srednja šola Videm - Krško. V navedenem letu je bilo v dijaškem domu nastanjenih 35 dijakov, v kasnejših letih pa je njihovo število strmo naraščalo. Tako je 10 let kasneje v domu bivalo že 179 gojencev, kapaciteta pa je znašala le za 140.
Zgodovinskemu arhivu Celje je inventarje, to je različne dokumentacije, za obdelavo in arhiviranje odstopil Šolski center Krško - Sevnica v letu 2010. Kot je iz njih med drugim razvidno, je bila leta 1955 za upravnico doma imenovana Martina Kočevar, najdlje pa je dom, vse od od leta 1959 pa do 1974, kot upravnik vodil Matko Matjan, nakar ga je za obdobje enega leta nasledil Franc Rakar, zatem pa ravnatelj Anton Šulc. V prostore izseljenega zdravstvenega doma se je za nekaj let vselila dvoletna sadjarska šola, ki je do tedaj delovala v Sevnici in je bila del Šolskega centra Celje, sicer pa so v domu, predvsem v času poletja, oddajali prostore tudi za nastanitev delovnih brigad, tu je potekala predvojaška vzgoja ipd., v domu sta se nahajali tudi dve stanovanjski enoti za zaposlene, po adaptaciji stavbe leta 1985 pa so pridobili tudi nekaj učilnic za potrebe Srednje šole Krško, ki je z novimi kapacitetami lahko s tem zagotovila dijakov enoizmenski pouk. Dijaški dom je z umestitvijo drugih dejavnosti zgubil prvotni pomen, zaradi upada števila gojencev pa je bil po 35 letih delovanja v devetdesetih letih 20. stoletja ukinjen.
Dijaki ne zgolj učenci, temveč tudi kmetovalci
Med zanimivostmi naj še izpostavimo, da je imel dijaški dom v celoti perhransko samooskrbo, saj so se za domom nahajali vrtovi, ki so jih obdelovali gojenci in na katerih so pridelali vso zelenjavo, vse do leta 1980 pa so gojili tudi prašiče, kokoši ipd. O tem priča nekaj ohranjenih nekaj jedilnih listov, iz osebnih listov gojencev in drugih zapisnikov pa je tudi razvidno, da zagotovljeni obroki kljub temu niso zadostili potrebam odraščajoče mladine, saj so se pojavljale tudi kraje iz kuhinje, predvsem v večernih in nočnih urah, nekaj tatvin pa je dobilo epilog celo na sodišču. Sicer pa so bili gojenci v osebnih listih točkovani s pozitivnimi ali negativnimi točkami glede na opravljeno delo v domu in pri opravljanju poljedeljskih del, po funkciji, učnem uspehu, obnašanju ipd. V izdani publikaciji so navedeni tudi odlomki iz osebnih listov, dnevnikov vzgojiteljev, zapisnikov sej ipd., pri čemer so zaradi zaščite osebnih podatkov njihova imena in priimki izpuščeni.
Nekdanji dijaški dom še danes služi namenu mladih, saj je bila leta 2003 z ustanovitvijo Mladinskega centra Krško vanj umeščena mladinska dejavnost, s čimer, kot je dejal direktor MC Mitja Valentinc, le-ta preko mladih še vedno ohranja zgodovinsko rdečo nit dejavnosti, ne glede na celovito adaptacijo objekta v minulem letu pa ostaja domala povsem enaka tudi zunanja podoba objekta. Poleg Valentinca in avtorice Zajc Cizelj sta slušatelje predstavitve publikacije nagovorila v imenu Mestnega muzeja kustosinja Alenka Černelič Krošelj ter direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Bategelj, po uradni predstavitvi pa je utrinke iz življenja v domu opisal tudi nekdanji gojenec Justin Božič.
B. M.
























Vendar moje ime je zopet narobe napisano, a vseeno lepo napisano 