Sedma kitica Prešernove Zdravljice je postala slovenska himna.Bil je velikan slovenske besedne umetnosti - mojster govorjene in pisane besede. Njegova življenjska pot se je začela 3. decembra leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem in končala 8. februarja 1849. leta v Kranju. S svojimi pesmimi je idejno, vsebinsko in oblikovno daleč prekosil pesnike svojega časa.
S svojim pesniškim delom je pesnik France Prešeren Slovence enakovredno uvrstil v evropski kulturni vrh.
Pesmi je Prešeren objavljal v Kranjski čbelici, pesniškem almanahu, in v nemškem časopisu Ilirski list (Illyrisches Blatt). Njegova edina pesniška zbirka se imenuje Poezije. Izšla je leta 1847, dve leti pred pesnikovo smrtjo. V pesnikovi rojstni vasi Vrba raste stara lipa, okoli katere je še danes 16 »kamnitih stolov«. Po ljudskem izročilu je imela vsaka kmetija v vasi svoj »sedež« pod lipo. Po to staro lipo sredi vasi so gospodarji ob večerih in ob pomembnih priložnostih odločali o usodi »srenje« in o tekočih delih, volili župana, obravnavali manjše spore med vaščani ...
Na gričku nad Prešernovo domačijo stoji cerkev svetega Marka. V travi pod cerkvijo sta v poletnih mesecih pogosto posedala France Prešeren in Matija Čop ter razpravljala o modernih evropskih tokovih v literaturi.
S.R.
Vendar moje ime je zopet narobe napisano, a vseeno lepo napisano 